Pozitivna psihologija – znanost o tem, kaj nas naredi srečne

Ko slišimo besedo psihologija, večina najprej pomisli na stres, depresijo, izgorelost ali duševne stiske. Toda psihologija že dolgo ni več le znanost o težavah. V zadnjih desetletjih se je razvilo področje, ki se namesto vprašanja »Kaj je narobe z ljudmi?« sprašuje nekaj veliko bolj navdihujočega:

Kaj ljudem pomaga živeti dobro življenje?

To področje imenujemo pozitivna psihologija.

Njeno zanimanje ni usmerjeno v bolezni, temveč v človekove moči, vrline, talente, odnose in vse tisto, kar prispeva k sreči, zadovoljstvu in življenjski izpolnjenosti. Raziskuje, zakaj nekateri ljudje tudi v težkih okoliščinah ohranjajo optimizem, zakaj uspešno premagujejo življenjske izzive in kako lahko vsak izmed nas razvija svoje potenciale.

Pozitivna psihologija temelji na preprosti, a pomembni ugotovitvi – dobro življenje ni odsotnost težav, ampak prisotnost virov, ki nam pomagajo živeti kakovostno.

Raziskovalci se zato osredotočajo na tri področja: pozitivna čustva, pozitivne osebnostne lastnosti in okolja, ki ljudem omogočajo razvoj. Prav na presečišču teh treh področij nastaja psihično blagostanje oziroma well-being.

Dobra novica je, da veliko dejavnikov, ki vplivajo na naše dobro počutje, ni odvisnih od sreče ali naključja. Lahko jih razvijamo. Z vsakodnevnimi navadami, kakovostnimi odnosi, smislom pri delu in zavestnimi odločitvami gradimo življenje, ki ni le uspešno, ampak tudi izpolnjeno.

Dobro počutje ni isto kot sreča

Ko nekoga vprašamo, ali je srečen, običajno pomisli na trenutno razpoloženje. Toda strokovnjaki opozarjajo, da je dobro počutje veliko širši pojem.

Na eni strani so prijetna čustva – veselje, hvaležnost, ljubezen, navdušenje in zadovoljstvo. Ta sestavljajo t. i. subjektivno emocionalno dobro počutje. Več pozitivnih kot negativnih čustev doživljamo, bolj zadovoljni smo s svojim življenjem.

Toda obstaja še druga, globlja razsežnost.

To je psihološko blagostanje, ki govori o tem, ali živimo v skladu s svojimi vrednotami, ali razvijamo svoje sposobnosti, imamo občutek smisla in osebno rastemo. Človek je lahko dobre volje, pa kljub temu nima občutka, da njegovo življenje vodi v pravo smer. Lahko pa se sooča z zahtevnim obdobjem, vendar vseeno čuti, da njegovo življenje ostaja smiselno.

Prav zato sodobni raziskovalci povezujejo obe razsežnosti. Resnično dobro življenje pomeni, da se dobro počutimo in hkrati živimo življenje, ki nas izpolnjuje.

Morda si lahko zastavimo dve preprosti vprašanji:

Ali danes doživljam več pozitivnih kot negativnih čustev?

In še pomembnejše:

Ali živim življenje, na katerega bom ponosen tudi čez deset let?

Odgovora pogosto povesta več kot katerikoli vprašalnik.

Najpomembnejše vprašanje ni »Ali sem uspešen?«, ampak »Ali sem zadovoljen?«

Veliko ljudi uspeh meri s plačo, nazivom ali doseženimi cilji. Pozitivna psihologija pa postavlja nekoliko drugačno vprašanje:

Kako zadovoljen sem s svojim življenjem?

To vprašanje zajema veliko več kot službo. Vključuje partnerstvo, družino, prijatelje, zdravje, prosti čas, osebni razvoj in občutek življenjskega smisla.

Raziskovalec Ed Diener, eden najvplivnejših strokovnjakov na področju sreče, je pokazal, da je prav zadovoljstvo z življenjem eden najboljših pokazateljev psihičnega blagostanja. Ne gre za to, da je življenje popolno. Gre za občutek, da je kljub izzivom vredno živeti.

Zanimivo je, da ljudje pogosto podcenjujemo vpliv drobnih vsakodnevnih trenutkov. Prijazen pogovor, sprehod v naravi, dobro opravljeno delo, občutek pripadnosti ali pomoč drugemu človeku imajo na naše dolgoročno zadovoljstvo pogosto večji vpliv kot veliki življenjski dosežki.

Sreča zato ni nekaj, kar bomo dosegli nekega dne v prihodnosti. Nastaja vsak dan – v odnosih, odločitvah, navadah in načinu, kako gledamo na svet.

Ko začnemo zavestno graditi svoje dobro počutje, se spremeni tudi način, kako doživljamo življenje. In prav v tem je največja moč pozitivne psihologije.