Sreča ni naključje – ustvarjamo jo vsak dan

»Človek je v iskanju sreče.« To misel je Dalajlama izpostavil že pred leti, danes pa jo potrjujejo tudi številne raziskave s področja pozitivne psihologije. Čeprav si srečo vsak predstavlja nekoliko drugače, se večina strinja v enem – vsi si želimo živeti dobro življenje, biti zadovoljni s seboj, z ljudmi okoli sebe in s tem, kar vsak dan počnemo.

Korejski filozof Doh Shin pravi, da srečo sestavljajo trije pomembni elementi. Prvi je užitek, ki ga prinašajo prijetni vsakdanji trenutki. Drugi je zadovoljstvo, ki ga občutimo, ko so naše potrebe usklajene z življenjem, ki ga živimo. Tretji pa je dosežek – občutek, da razvijamo svoje talente, uresničujemo svoje potenciale in počnemo nekaj, kar ima za nas pomen. Prav ta tretji element pogosto loči kratkotrajno veselje od globljega občutka življenjske izpolnjenosti.

Raziskovalka Sonja Lyubomirsky je pokazala še nekaj zelo spodbudnega. Približno polovica naše nagnjenosti k sreči je povezana z osebnostjo in dednimi dejavniki, približno deset odstotkov z življenjskimi okoliščinami, kar štirideset odstotkov pa je odvisnih od naših vsakodnevnih odločitev, navad in načina razmišljanja. To pomeni, da imamo veliko več vpliva na svoje dobro počutje, kot si pogosto mislimo.

Sreča je veliko več kot dobro razpoloženje

Pozitivna psihologija je v zadnjih desetletjih spremenila pogled na človeka. Namesto da bi raziskovala predvsem bolezni, težave in pomanjkljivosti, se sprašuje, zakaj nekateri ljudje kljub življenjskim izzivom uspevajo, ostajajo optimistični in živijo kakovostno življenje.

Njeno osrednje vprašanje ni: Kaj je narobe z nami? Temveč: Kaj nam pomaga živeti dobro?

Pri tem ima pomembno vlogo psihično blagostanje oziroma well-being. To ni le odsotnost stresa ali slabega počutja, ampak občutek, da živimo kakovostno, smiselno in izpolnjeno življenje.

Strokovnjaki razlikujejo dve razsežnosti dobrega počutja. Prva je povezana z doživljanjem prijetnih čustev, zadovoljstvom z življenjem in občutkom sreče. Druga pa sega veliko globlje – govori o osebni rasti, življenjskem smislu, razvijanju lastnih potencialov in občutku, da živimo v skladu s svojimi vrednotami. Šele preplet obeh daje občutek resnične življenjske izpolnjenosti.

Kakšno življenje pravzaprav živimo?

Morda je najpomembnejše vprašanje, ki si ga lahko zastavimo, zelo preprosto:

Katera čustva prevladujejo v mojem vsakdanu?

Ali večino časa občutim veselje, hvaležnost, zanimanje in mir? Ali pa me pogosteje spremljajo stres, jeza, tesnoba in razočaranje?

Enako pomembno vprašanje je tudi:

Ali sem zadovoljen s svojim življenjem?

Ne samo z delom, ampak tudi z odnosi, družino, prijatelji, zdravjem, prostim časom in osebnim razvojem.

Raziskovalec Ed Diener, eden najpomembnejših avtorjev na področju pozitivne psihologije, poudarja, da je prav kombinacija pozitivnih čustev in zadovoljstva z življenjem najboljši pokazatelj našega subjektivnega blagostanja oziroma sreče.

Dobra novica je, da se sreče lahko naučimo

Sreča ni nekaj, kar nas čaka na koncu poti. Ne pride šele takrat, ko dosežemo popolno službo, višjo plačo ali idealne življenjske okoliščine.

Sreča nastaja vsak dan – v naših mislih, odločitvah, odnosih in navadah.

Gradimo jo, ko skrbimo za svoje zdravje, negujemo kakovostne odnose, razvijamo svoje sposobnosti, znamo opaziti dobre stvari okoli sebe in se zavedamo, da popolnega življenja ni. Obstaja pa življenje, ki ga vsak dan zavestno ustvarjamo.

Morda prav zato sreča ni cilj, ampak način življenja. In najboljša novica je, da lahko že danes naredimo prvi korak.